Železniki

Železniki plavž

Železniki plavž

Občina Železniki leži v zgornjem delu Selške doline.
Že leta 973 se ti kraji omenjajo v posebni listini, s katero je nemški cesar 30. junija tega leta podelili zemljo v Selški dolini v last freisinskim škofom. Zato si je občina za občinski praznik izbrala ta datum, 30 junij. Obenem je to tudi praznik spomina na pomembne može, ki so s svojim kulturnim, gospodarskim in političnim udejstvovanjem dali pomemben pečat občini.Kdo ne bi vedel za znamenitega slikarja Ivana Groharja iz Sorice, pa duhovnika, publicista, prevajalca in jezikoslovca Jakoba Šolarja z Rudnega, profesorja in akademika Franceta Koblarja iz Železnikov. S krajem Selca je tesno povezan pomemben predvojni politik in borec za izboljšanje kmečkega položaja, J.E. Krek. V Železnikih pa je bil rojen tudi znani humoristični pisatelj Janko Mlakar. Ponosni smo tudi na Nika Žumra, ki ima največ zaslug za ustanovitev kovinske industrije.
Središče občine je mesto Železniki, ki se je že leta 1340 začelo razvijati kot železarsko središče doline. Manufakturno-železarska industrija, ki so jo omogočile velike zaloge železove rude po okoliških hribih, bogate zaloge lesa ter reka Sora kot pogonska sila, je dajala utrip mestu vse do leta 1902, ko je predvsem zaradi nekonkurenčnosti železarstvo propadlo. Danes nas na nekdanje železarsko življenje v mestu spominjajo mogočne eno ali dvonadstropne hiše z zamreženimi okni in kovanimi polkni. Najstarejši stavbi sta Plnada in Plavčeva hiša, kjer je tudi muzej s krajevno muzejsko zbirko in maketnim prikazom nekdanjih železarskih obratov. Največja značilnost Železnikov pa je vsekakor ohranjen plavž za taljenje železove rude, ki je kot edinstven v Evropi te vrste in je zavarovan kot tehniški spomenik.
Nastanitvenih turističnih kapacitet je v občini sicer malo, z odpiranjem apartmajev pa so že začeli v Sorici, kamor poleg smučarjev s Soriške planine radi prihajajo naravnih lepot in kmečke idile željni turisti skozi celo leto.
Sprehajalci pa še posebej radi zavijejo v najbolj sončno vas Dražgoše, ki se razteza pod obronki Jelovice. Zlasti se tja zgrnejo množice pohodnikov v začetku januarja ob spominski slovesnosti na tragične dogodke iz druge svetovne vojne. Z roba Dražgoške gore se ob lepem vremenu spuščajo jadralni padalci in zmajarji.
Nad vsem pa kraljuje 1666 m visoki Ratitovec, ki s svojo lahko pristopnostjo iz številnih smeri privablja množice planincev, ki se z vrha naužijejo čudovitega razgleda proti Škofjeloškemu hribovju ter vse do Julijskih in Kamniških Alp.
Obiskovalcem občine bo najbolj drag spomin čudovita čipka, ki je poznana že izven naših meja, in ročno izdelan dražgoški kruhek.

Vir Wikipedija in internet.