Category Archives: Turizem

Turistična ponudba

Ratitovec nad Železniki

Turizem

V železnikih je zelo dejavno tudi turistično društvo.
Še več informacij o okolici turizmu izletih pohodih, planinarjenju, in kolesarjenju, boste našli na njihovi spletni strani.

Med drugim tudi tale zanimiv prispevek o Ratitiovcu.

Nad Selško dolino se kot mogočen zid dviga njegovo prostrano travnato sleme. Po obliki je ravno nasproten kot velika večina naših gora, ki imajo na severni strani bolj strma, na južni pa položnejša pobočja.

Njegovo vršno pobočje je golo in poteka v smeri vzhod – zahod. V njem je več vrhov. Iz Selške doline se vidita Gladki vrh (1667 m) na levi in Kosmati vrh (1643 m) na desni. Zahodno od njiju je najvišja vzpetina Altemaver (1678 m), še zahodnejši pa je Kremant (1658 m). Na Bohinjskem sedlu pri Soriški planini se Ratitovec navezuje na greben Spodnjih Bohinjskih gora. Do tja je še več nižjih vrhov in sedel oz. prevalov. Na severno stran se pobočja polagoma znižujejo v neizmerne gozdove planote Jelovice. Južna stran pa ni prav nič položna, v dolino padajo strme travnate vesine, ki ponekod prehajajo v posamezne pečine in prave stene (tu je speljanih celo nekaj plezalnih smeri). Tik pod Gladkim vrhom stoji Krekova koča.

Čeprav ima Ratitovec skromno višino, sega vendar nad zgornjo gozdno mejo in so obsežni vršni deli pokriti s planinskimi pašniki. Prav zato je pod vrhovi zraslo več planin. Na severni strani so Pečana, Klom in Danjarska, na južni pa Prtovška planina. V zavetju pod južnimi strmalmi so na sončni terasi na višini med 800 in 1200 metri nanizane slikovite soriške vasi, ki spadajo med najvišja slovenska naselja (Zgornje Danje, 1100 m, so najvišje strnjeno naselje v Sloveniji). Tukajšnji kraji so znani tudi po tem, da so konec 13. stoletja freisinški škofje, takratni lastniki tega ozemlja, začeli tu naseljevati Nemce s tirolskega. Ti so živeli v precejšnji osamljenosti, zato so tudi dolgo ohranili svojo govorico. Najdlje se je ohranila v Spodnjih Danjah, kjer današnji govor še spominja na izvor priseljencev. Na njihovo prisotnost nas spominjajo tudi nekatera neobičajna krajevna imena kot so npr. Tonderškofel, Kremant, Altemaver, Erbelc, Štoment ali priimki Gartner, Trojar, Kemperle, Torkar, Jenštrle in drugi. Takrat so po okoliških hribih kopali železovo rudo bobovec. Zato je škof tod kasneje naselil še Furlane, da so začeli s fužinarstvom. Tako so nastali Železniki. Zadnji plavž je prenehal delovati v začetku preteklega stoletja. Med ostalimi zanimivostmi si lahko v Spodnji Sorici ogledamo še rojstno hišo in kip priznanega slovenskega slikarja Ivana Groharja, v Zgornji pa izvir reke Sore.

Ratitovec prištevamo k Julijskim Alpam, čeprav ne dosega tako velikih višin. Zgrajen je iz dachsteinskega apnenca, iz kakršnega so tudi Bohinjske gore. Ljubitelje gora razveseljuje bogata gorska flora (murke, planike, rumeni in panonski svišč, rododendron, kranjska lilija idr.). Tu najdemo endemične gorske vrste hroščev in ogrožene vrste pajkov. Pogorju dajejo poseben čar tudi macesnovi gozdovi. Razgled z Ratitovca prištevajo med najlepše v slovenskih gorah. Julijce vidimo kot enotno nazobčano gorovje, Karavanke kot dolgo obzidje, ki se v daljavi navezuje še na Grintovce.

V času železarstva v Železnikih je na Ratitovcu deloval tudi rudnik železove rude.

Prispevki k turistični ponudbi v občini

Turizem

Če  kakorkoli na kakršen koli način prispevate k turistični ponudbi, ureditvi dejavnosti v občini Železniki vam lahko tukaj objavimo vaš tekst, slike, oglase, bannerje, povezave itd…

OBJAVA NI BREZPLAČNA oz. po dogovoru z urednikom teh strani.

Za več informacij nas kontaktirajte.