OBČINA ŽELEZNIKI

Ratitovec nad Železniki

admin — Thu, 22 Sep 2011 12:12:19 +0000

V železnikih je zelo dejavno tudi turistično društvo.
Še več informacij o okolici turizmu izletih pohodih, planinarjenju, in kolesarjenju, boste našli na njihovi spletni strani.

Med drugim tudi tale zanimiv prispevek o Ratitiovcu.

Nad Selško dolino se kot mogočen zid dviga njegovo prostrano travnato sleme. Po obliki je ravno nasproten kot velika večina naših gora, ki imajo na severni strani bolj strma, na južni pa položnejša pobočja.

Njegovo vršno pobočje je golo in poteka v smeri vzhod – zahod. V njem je več vrhov. Iz Selške doline se vidita Gladki vrh (1667 m) na levi in Kosmati vrh (1643 m) na desni. Zahodno od njiju je najvišja vzpetina Altemaver (1678 m), še zahodnejši pa je Kremant (1658 m). Na Bohinjskem sedlu pri Soriški planini se Ratitovec navezuje na greben Spodnjih Bohinjskih gora. Do tja je še več nižjih vrhov in sedel oz. prevalov. Na severno stran se pobočja polagoma znižujejo v neizmerne gozdove planote Jelovice. Južna stran pa ni prav nič položna, v dolino padajo strme travnate vesine, ki ponekod prehajajo v posamezne pečine in prave stene (tu je speljanih celo nekaj plezalnih smeri). Tik pod Gladkim vrhom stoji Krekova koča.

Čeprav ima Ratitovec skromno višino, sega vendar nad zgornjo gozdno mejo in so obsežni vršni deli pokriti s planinskimi pašniki. Prav zato je pod vrhovi zraslo več planin. Na severni strani so Pečana, Klom in Danjarska, na južni pa Prtovška planina. V zavetju pod južnimi strmalmi so na sončni terasi na višini med 800 in 1200 metri nanizane slikovite soriške vasi, ki spadajo med najvišja slovenska naselja (Zgornje Danje, 1100 m, so najvišje strnjeno naselje v Sloveniji). Tukajšnji kraji so znani tudi po tem, da so konec 13. stoletja freisinški škofje, takratni lastniki tega ozemlja, začeli tu naseljevati Nemce s tirolskega. Ti so živeli v precejšnji osamljenosti, zato so tudi dolgo ohranili svojo govorico. Najdlje se je ohranila v Spodnjih Danjah, kjer današnji govor še spominja na izvor priseljencev. Na njihovo prisotnost nas spominjajo tudi nekatera neobičajna krajevna imena kot so npr. Tonderškofel, Kremant, Altemaver, Erbelc, Štoment ali priimki Gartner, Trojar, Kemperle, Torkar, Jenštrle in drugi. Takrat so po okoliških hribih kopali železovo rudo bobovec. Zato je škof tod kasneje naselil še Furlane, da so začeli s fužinarstvom. Tako so nastali Železniki. Zadnji plavž je prenehal delovati v začetku preteklega stoletja. Med ostalimi zanimivostmi si lahko v Spodnji Sorici ogledamo še rojstno hišo in kip priznanega slovenskega slikarja Ivana Groharja, v Zgornji pa izvir reke Sore.

Ratitovec prištevamo k Julijskim Alpam, čeprav ne dosega tako velikih višin. Zgrajen je iz dachsteinskega apnenca, iz kakršnega so tudi Bohinjske gore. Ljubitelje gora razveseljuje bogata gorska flora (murke, planike, rumeni in panonski svišč, rododendron, kranjska lilija idr.). Tu najdemo endemične gorske vrste hroščev in ogrožene vrste pajkov. Pogorju dajejo poseben čar tudi macesnovi gozdovi. Razgled z Ratitovca prištevajo med najlepše v slovenskih gorah. Julijce vidimo kot enotno nazobčano gorovje, Karavanke kot dolgo obzidje, ki se v daljavi navezuje še na Grintovce.

V času železarstva v Železnikih je na Ratitovcu deloval tudi rudnik železove rude.

Zgodovina šolstva v Železnikih

admin — Thu, 22 Sep 2011 12:07:17 +0000

Šolo v Železnikih so po vztrajnem prizadevanju župnika Grošlja ustanovili leta 1815. Pouk je najprej potekal v najetih prostorih, leta 1842 pa so ga deloma začeli izvajati v odkupljeni hiši dr. Blaža Chrobatha.
Prvi učitelj v Železnikih je bil Jakob Demšar, ki je poučeval do svoje smrti leta 1855. Za njim je do leta 1903 šolo vodil Jožef LevičnikLeta 1898 je šola postala dvorazrednica, druga učiteljica pa Ana Rekar.
Do prve svetovne vojne so poučevali še Anton Sonc (1904-1909), Melhior Dolenc (1910-1914), Marija Simončič – Dolenc (1903-1914).
Že pred prvo svetovno vojno je šolsko poslopje postalo premajhno, a je gradnjo štirirazrednice prehitela vojna.
Uradovanje v šoli je vse do 24. novembra 1919 potekalo v nemščini.
Leta 1920 je šola kljub premajhnim prostorom postala štirirazrednica. Dva razreda sta imela pouk v najetih prostorih hiš P. Tavčarja in L. Košmelja, nekateri učenci pa so 5. in 6. razred obiskovali v Selcih.
Leta 1935 je bila šola zaradi premajhnih prostorov razširjena v petrazrednico, čeprav je vključevala le približno 160 učencev. Takrat so tudi začeli s pripravami na gradnjo nove šole, ki so jo dokončali šele leta 1948. Tik pred 2. svetovno vojno je v pet razredov šole hodilo že 317 učencev, poučevalo pa jih je 5 učiteljev. Šolska knjižnica je štela 2.000 knjig, ki pa so žal večinoma 23. oktobra 1944 skupaj s šolo in z vsem inventarjem zgorele.
Med 2. svetovno vojno so poučevali nemški učitelji, pouk pa je, seveda, potekal v nemščini.
Prvo leto po vojni je bilo všolanih 130 otrok v 4 oddelkih. Pouk je potekal v zasilnih učilnicah krajevnega Ljudskega odbora.
6. septembra 1948 so Železniki končno dočakali novo šolsko poslopje, v katerega je najprej hodilo 6 oddelkov otrok. Istega leta so začeli tudi s poukom v nižji gimnaziji, ki je bila v šolskem letu 1957/58 ukinjena. V letu 1958/59 so v šolo v Železnikih začeli hoditi tudi učenci višjih razredov iz Selc – od takrat naprej je šola v Selcih bila le petrazredna.
Število učencev v šoli v Železnikih se je večalo, zato so šolo leta 1967 dogradili. Istega leta se je začela tudi “mala šola” – pripravnica za vstop v 1. razred.
Leta 1969 je bila zgrajena še telovadnica.
Konec šolskega leta 1971/72 je bila prvič izvedena poletna šola v naravi v Fažani.
Osem dodatnih učilnic je šola pridobila z dozidavo leta 1975.
Leta 1978 je bil v šolo napeljan toplovod.
Šola je v letu 1989 pridobila še dodatne prostore. Stari del šole, ki je bil zgrajen 1948, so podrli in zgradili novega, večjega.
V letu 2010 je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje za prenovo matične šole. Upamo, da se bo dejanska prenova začela najkasneje v letu 2012. S tem bi zagotovili dobre prostorske pogoje za sodoben pouk.
V letu 2010 je Občina Železniki prenovila in razširila parkirišča v okolici šole. S tem smo pridobili dovolj parkirišč za trenutne potrebe.

Več o zgodovini šole in o njenih sedanjih aktivnostih boste našli na spletni strani šole.

Zanimve slike

admin — Thu, 18 Nov 2010 23:23:05 +0000

Zanimive slike in prispevke pošljite na naše kontaktne naslove in jih bomo v galeriji objavili brezplačno.

Prispevki k turistični ponudbi v občini

admin — Mon, 15 Nov 2010 10:39:04 +0000

Če kakorkoli na kakršen koli način prispevate k turistični ponudbi, ureditvi dejavnosti v občini Železniki vam lahko tukaj objavimo vaš tekst, slike, oglase, bannerje, povezave itd…

OBJAVA NI BREZPLAČNA oz. po dogovoru z urednikom teh strani.

Za več informacij nas kontaktirajte.

Izbrskali smo

admin — Sat, 13 Nov 2010 23:08:00 +0000

Železniki

Napisal(a) Nina Drol

Če se iz Škofje Loke peljete še 17 kilometrov proti severozahodu, boste po dvajsetih minutah vožnje skozi Selško dolino prišli do Železnikov. Mesto je z vseh strani obdano s hribi, nad njim pa se kot varuh s svojimi 1666 m dviguje Ratitovec, priljubljena točka pohodnikov v vseh letnih časih.Avto pustite na parkirišču pred pošto in se na kratkem sprehodu seznanite z Železniki. Pot pričnete pri gostilni Pr’Pujsu in jo nadaljujete po pločniku ob glavni cesti, mimo tovarn Niko in Domel. Nato čez kamniti most Na grivi zavijete levo na Racovnik. Po ljudskem izročilu naj bi bilo tod nekdaj močvirje, kjer so se zadrževale divje race. Najprej se ob ozkem trgu vrstijo stare, enonadstropne hiše s portali, kovanimi polkni in skrilastimi strehami. Kjer se Racovnik zožuje in končuje, stoji hiša planinskega pisatelja Janka Mlakarja. Tu je drugi most čez Soro, imenovan Na klovžah, ob njem pa stoji znamenje z razgibano streho iz skrila.V osrednjem delu Železnikov, na Trnju, stoji župna cerkev Sv. Antona, ki so jo v starih časih imenovali »sv. Anton v gozdu«. Sedanjo cerkev so sezidali na mestu stare leta 1874. V oltarjih so Wolfove in Gosarjeve slike, ter Layerjeva slika sv. Ane.Če pot nadaljujete, boste kmalu prišli do tretjega mostu, ki čez reko Soro vodi na pokopališče, kjer stoji baročna cerkev Sv. Frančiška na Logu. V glavnem oltarju ima Layerjevo, v stranskih pa Metzingerjeve slike. Nasproti mosta je stara, arhitektonsko zelo zanimiva stavba Plnada, z zaokroženim stolpastim pomolom. Velja za najstarejšo stavbo v Železnikih. Baje so jo sezidali Furlani iz Palmanove. Od nekdaj je ta stavba služila za mlin.Po makadamski poti ob vodi prispete do četrtega mostu in jezu. Ko most prečkate, pridete v Gorenji konec (sedaj imenovan Na Plavžu). Cesta se razširi v trg Na Logu, z znamenjem v sredini. Glavna cesta se spet stisne v ozko ulico med starimi hišami in pride mimo gostilne Pri meru (ime izhaja iz časa francoske okupacije) na trg Pod lipo, kjer stoji stari plavž. Hiša nekdanjih fužinarjev Plavcev ob severni strani trga ima nadstropni pomol in gotske arhitektonske elemente. V njej je nameščena lokalna muzejska zbirka, ki z razstavljenimi predmeti prikazuje tri najpomembnejše dejavnosti Železnikov in Selške doline: kovinarstvo, lesno obrt in industrijo ter čipkarstvo.V juliju Turistično društvo Železniki prireja tradicionalne Čipkarske dneve, kjer znova oživijo stare obrti in kjer seveda lahko spremljate tudi tekmovanje klekljaric!Železniki so tudi izhodišče za mnoge lažje pohodniške ture. Številne med njimi lahko opravite s kolesom. Obiščete lahko tudi okoliška smučišča in se nato okopate v plavalnem bazenu v Železnikih.Vir: http://www.gremoven.com/Kraji/Zelezniki/menu-id-9Če najdete v medijih in na spletu zanimiv članek in prispevek o občini železniki nam ga pošljite ali nas o tem obvestite.Vse prispele zanimive članek in fotografije bomo objavili.

Uredništvo zelezniki.com

Predstavite vaše podjetje

admin — Sat, 13 Nov 2010 22:54:20 +0000

Če se vaše podjetje nahaja v občini Železniki vam lahko tukaj objavimo vaš tekst, slike, oglase, bannerje, povezave itd…

OBJAVA NI BREZPLAČNA

Za več informacij nas kontaktirajte.